Življenje po smrti

Ali obstaja življenje po smrti?

Nihče ne bo mogel dokazati, ali je odgovor na to vprašanje pritrdilen ali nikalen. Toda če bi obstajalo samo eno edino zemeljsko življenje, bi bilo veliko stvari nelogičnih in nerazložljivih. Veliko stvari bi se zdelo nepravičnih ali naključnih. Za vse prerokinje in preroke ter mnoge velike duhove je bilo in je torej samoumevno, da človek prehaja skozi več zemeljskih življenj.

Kaj se zgodi po smrti?

Ljudje, ki imajo posmrtne izkušnje, poročajo o doživetjih, ki so si pogosto podobna. Vendar njihove izkušnje ne morejo dati celovitega odgovora na vprašanje: »Kaj se zgodi po smrti?«

Gabriele v svojih knjigah poroča, da je človeška duša ista tod in onstran. Vse svoje svetle in zasenčene vidike odnese s seboj v onstranstvo. Tam jo privlačijo območja, ki ustrezajo njej. Opisano je tudi, kako se lahko duša v onstranskih svetovih še naprej razvija, dokler se morebiti ne odpravi v naslednjo inkarnacijo.

Kaj pomeni umreti?

Gabriele razloži tudi, kaj pomeni umreti in s tem bralcem pomaga razumeti, kako pomembno je smiselno izkoristiti zemeljske dni. Gabriele govori o tem, da je zemeljsko življenje čas šolanja in učenja. Če človeška duša ne doseže cilja učenja, se bo v nadaljnjih zemeljskih življenjih srečevala z enakimi nalogami.

To, kar pride nad dušo, si je povzročila sama – Bog ne kaznuje človeka. In to, kar prinese s seboj v novo inkarnacijo, prav tako ne pride od Boga. Tudi to ne, kar mogoče doživi kot trpljenje v človeškem telesu.

Ali obstaja reinkarnacija?

Nauk o reinkarnaciji je tesno povezan z »zakonom setve in žetve«, ki vsebuje tudi pravičnost: »Kar človek seje, to bo žel.« To spoznanje lahko postane odločilen ključ za razumevanje lastne življenjske poti ali lastne življenjske usode, da bi lahko še marsikaj spremenil na bolje.

Prvi prakristjani so poznali zakon »setve in žetve«. Ta pa predpostavlja, da je že obstajalo »življenje« pred tem zemeljskim življenjem in da obstaja tudi »nadaljnje življenje«, torej življenje po smrti ali po tem zemeljskem življenju.

Kakor v tostranstvu, tako v onstranstvu

Življenje v tostranstvu kot tudi v onstranstvu obstaja iz komunikacije. Človekova zavest odloča o tem, kaj človek dojema kot resničnost. Če je božansko, ki prežema tostranstvo, za njega realnost, bo postopoma spremenil tudi svojo komunikacijo z vsem, kar ga obdaja.

Spoznanje, da smo bitja vesolja, potem vse bolj oblikuje naša dejanja v času zemeljskega življenja. Prefinjenost našega bitja nato odloča o tem, na katerih območjih v onstranstvu se bomo še naprej razvijali. Če pa smo vezani le na materijo, duša po svojem zemeljskem življenju doživlja, da ni živela oz. je živela kot v sanjah, da, da so celo po njej živele druge moči.

Kaj je smisel našega zemeljskega življenja?

Pogosto se ljudje po bolezni ali udarcu usode začnejo spraševati o smislu življenja. Nekateri iščejo odgovore v religiji, ki pa spet govori o veri – ne o védenju. Znanost pa nasprotno daje odgovore, ki doženejo veliko stvari – pa se na koncu vendarle navezujejo na materijo.

Tako iskalec nekoč pride do spoznanja, da morajo obstajati višje zakonitosti, ki vse premikajo in vzdržujejo. Začne raziskovati samega sebe in vse bolj spreminja svoje vedenje, kajti začuti, da smo tu zato, da spoznamo sebe in se spet razvijamo v smeri ljubezni do Boga in bližnjega. To je predpogoj, da se lahko vrnemo v svojo večno domovino. Materija je tako rekoč samo zemeljska šola.